Festival literature sveta - Fabula
Ljubljana, 4. 3. – 12. 4. 2022
Sergej Lebedjev
Dežela pozabe
Roman Dežela pozabe Sergeja Lebedjeva je pretresljiva, skozi otroške oči zapisana pripoved o življenju skrivnostnega slepca, ki ga prvoosebni pripovedovalec – njegov mali izbranec – poimenuje Dedek Mrak (v izvirniku Drugi Dedek). Vendar je knjiga veliko več kot zgolj presunljiva pripoved o raziskovanju zamolčane preteklosti, saj nas pisatelj z zgoščeno in poetično pripovedjo, polno unikatnih prispodob, popelje skozi najbolj skrita in mračna poglavja sovjetske zgodovine, pri čemer se na vsakem koraku sooča z banalnostjo zla, poosebljeno v liku slepega »dedka« – nekdanjem vodji taborišča. Dečkova pripoved si močno prizadeva razvozlati skrivnost življenja nadomestnega dedka, pri čemer se razpre tudi problematika razpada Sovjetske zveze, taborišč, življenja ruskega »malodačanstva« … Mojstrski roman je vznemirljiv zvrstni preplet družinske sage, potopisa in kronike z elementi trilerja, ki nas posrka še toliko globlje zaradi pisateljevega pretanjenega daru za opazovanje in opisovanje, s katerim je našel učinkovit način, kako tisto, kar je zapisano pozabi, obnoviti prav z – zapisanim.
Sergej Lebedjev (1981) ruski geolog, esejist, novinar in pisatelj se je sedem let udeleževal številnih ekspedicij na severu Rusije in v osrednji Aziji. Tam ga je začela zanimati zgodovina gulagov, zato je to tudi pogosta tema njegovega romanopisja, še posebno vidna v prvencu Dežela pozabe (2010), ki je bil uvrščen med 10 najboljših romanov po izboru časopisa Wall Street Journal. Lebedjeva v njegovem literarnem ustvarjanju zanima, kakšne posledice ima ruska preteklost za ljudi sedanjosti, kako spomin rešiti pred pozabo. Objavil je še štiri romane, ki so jih prevedli v več kot dvajset jezikov. Živi in dela v Berlinu.
ROMAN
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: cca 296 strani
ISBN: 978-961-284-854-5
Predvidena cena: 10,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Prevod: Sara Špelec
Knjiga bo izšla v sklopu festivala
Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS.
Sergej Lebedjev odpira novo ozemlje v literaturi. Njegova proza živi od natančnih slik in avtorjevega neizmernega opazovalskega daru.
– Der Spiegel
“
Mieko
Kawakami
Vsa moja
poletja
Vsa moja poletja, najnovejši roman japonske avtorice srednje generacije, sodi v tisto ne preveč številčno, a zato toliko bolj cenjeno skupino literarnih del, o katerih sta si splošno in strokovno občinstvo tako na vzhodni kot zahodni polobli soglasna v svojem navdušenju. Prikazuje sliko sodobnega materinstva in oriše intimno popotovanje treh žensk, sester in njune hčerke oziroma nečakinje, ki se soočajo z lastnimi frustracijami in negotovostmi na poti iskanja pomiritve in lastne prihodnosti. Zgodbe protagonistk izrisujejo podobe materinstva, rojstev, integritete ženskega telesa, svobode in sprejemanja težkih odločitev, s katerimi se sooča marsikatera ženska. Čustveno neizprosna romaneskna zgodba se odvije v dveh delih, med katerima mine deset let. V tem času pa osrednje protagonistke sprejmejo nekatere ključne življenjske odločitve ...
Mieko Kawakami(1976) je kot pesnica debitirala leta 2006, leto kasneje pa objavila dve noveli in za drugo, naslovljeno Dojke in jajčeca, prejela nagrado za mlade literarne upe. Njeno najuspešnejše delo doslej, roman Vsa moja poletja, ki je izšel leta 2019 in ji prinesel svetovno slavo, je zasnovala kot razširjeno in predelano različico svoje druge novele. Za avtoričino pisanje sta značilna eksperimentalni in poetični jezik, s katerim se loteva vprašanj telesa, z njim povezane svobode in nerazrešenih dilem sodobne družbe, pri čemer naslavlja predvsem ženske. Mieko Kawakami je za svoja dela prejela več uglednih japonskih literarnih nagrad (Akutagawovo, Tanizakijevo in nagrado Murasaki Šikibu), roman Vsa moja poletja pa je bil uvrščen tudi med deset literarnih vrhuncev leta 2020 po izboru revije Time. Slavni japonski pisatelj Haruki Murakami je Kawakami razglasil za svojo najljubšo pisateljico in njeno delo označil za »nenehno rastočo in razvijajočo se pisavo«.
ROMAN
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: cca 484 strani
ISBN: 978-961-284-857-6
Predvidena cena: 10,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Prevod: Nina Habjan Villarreal
in Domen Kavčič
Knjiga bo izšla v sklopu festivala Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS.
Ena najbolj sijočih Japonskih zvezd, ki bo eksplodirala na mednarodnem nebu literature. Kawakami je pisateljica in umetnica, velik um in nenehno se razvijajoča stilistka, ki ji uspe biti zelo berljiva kot tudi neizmerno priljubljena.
– The Japan Times
“
Dino Pešut
Očetov sinko
Nosilni lik Očetovega sinka, drugega romana Dina Pešuta, avtorja najmlajše literarne generacije, je mladi intelektualec in prebijajoči se pesnik, izgubljen kot obljubljena mu prihodnost. Po neuspešnem iskanju priložnosti na Zahodu se vrne v Zagreb, saj je tako ali tako vseeno, kje je reven in nesrečen. Dneve preživlja kot hotelski receptor in se včasih tudi z iznajdljivostjo kosa s pogostimi življenjskimi tegobami milenijca, med katerimi prevladuje skrb za plačevanje stanarine. Poleg razrednega in generacijskega problema roman načenja tudi vprašanje medgeneracijskega odnosa, saj se drugim junakovim nemirnim občutkom pridruži še skrb za zbolelega očeta, s katerim doslej nista uspela zgraditi tesnejšega odnosa, tako da morata nadoknaditi marsikaj. Pešut, ki na Hrvaškem velja za najmočnejši glas svoje generacije, razume izzive sodobnega časa in zapletenost odnosov ter obvlada pripovedne tehnike, s katerimi se težkih problemskih vprašanj loteva z navidezno lahkotnostjo in šarmom, predvsem pa zelo odkrito in doživeto, skratka: prepričljivo.
Dino Pešut (1990) je hrvaški dramaturg, pisatelj in pesnik. Na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu je končal študij dramaturgije. Kot dramaturg sodeluje z različnimi gledališči doma in na tujem. Nekaj let je živel v Berlinu in leta 2018 prejel prestižno gledališko nagrado, namenjeno mladim avtorjem Deutscher Jugendtheaterpreis, njegova dramska dela pa zelo pogosto prejemajo tudi ugledne hrvaške nagrade. Iz območja gledališke umetnosti je avtor v vstopil tudi na področje literature in leta 2017 izdal svoj prozni prvenec Odrgnjena kolena, s katerim je navdušil hrvaško literarno kritiko in bralstvo. Podobnega odziva je bil deležen tudi Očetov sinko.
ROMAN
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: cca 196 strani
ISBN: 978-961-284-853-8
Predvidena cena: 10,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Prevod: Dijana Matković
Knjiga bo izšla v sklopu festivala
Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS.
Zgodba o milenijcih, ki imajo pred seboj cel svet, nimajo pa svojega doma.
– Jutarnji list
“
Zora del Buono
Maršalinja
Maršalinja je večplastna družinska saga, v kateri sledimo mladi Slovenki Zori Ostan, ki po koncu prve svetovne vojne v Bovcu spozna svojega bodočega moža, zdravnika Pietra del Buona, pozneje profesorja radiologije in inovatorja na svojem znanstvenem področju. Po poroki se preselita v Italijo, kjer živita umirjeno meščansko življenje, a ker sta oba prepričana komunista, se kot politična aktivista odločno borita proti Mussolinijevemu fašizmu. Zora je zelo temperamentna, odločna, nadarjena ženska; občuduje maršala Josipa Broza Tita, ki ji v zahvalo za pomoč v narodnoosvobodilnemu boju podeli odlikovanje, njegov diskretni in kompetentni svetovalec pri zdravstvenih vprašanjih pa je prav njen mož Pietro. Zora del Buono v izpiljenem, kompleksnem in duhovitem slogu postavi nepozaben spomenik svoji babici, ob prikazovanju življenja, odvijajočega se v času vojn in nasilja, zagretih in ideoloških bojev, ki krojijo svet vse do današnjih dni, pa izpiše tudi izvrstno sliko dramatičnega 20. stoletja.
Zora del Buono (1962) se je rodila v Zürichu, po študiju arhitekture pa je kot arhitektka delala v Berlinu. Poleg tega je soustanovila literarno revijo mare, s katero je sodelovala kot urednica in avtorica. Prvi roman je objavila leta 2008 in z njim takoj pritegnila bralsko in kritiško pozornost. Izdala je še tri romane, napisala pa je tudi dva potopisa. Za roman Big Sue (2010) je leta 2012 prejela ITB Book Award. Njeno zadnje in zelo odmevno delo je družinski roman Maršalinja (2020). Življenje in delo Zore del Buono sta razpeta med ZDA, Švico in Nemčijo.
ROMAN
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: cca 404 strani
ISBN: 978-961-284-855-2
Predvidena cena: 10,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Prevod: Mojca Kranjc
Knjiga bo izšla v sklopu festivala
Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS.
Podrobno, kompleksno in prefinjeno delo. Vsako novo poglavje v romanu je kakor odpiranje vrat v novo sobo življenja Zorine babice, v katerem se odpirajo neznana brezna: kriminalci in fašisti, politično izgnanstvo in ideološka slepota, homofobija in korupcija, mizoginija in elitizem (…)
Na Netflixu bi bila Maršalinja označena kot ''film z močnimi ženskami''.
– TAZ
“
Marieke
Lucas
Rijneveld
Nelagodje večera
Roman Nelagodje večera prinaša ostro in napeto zgodbo desetletne deklice Jas, ki odrašča v globoko verni družini na duhamornem podeželju, kjer sta zapravljanje in lahkomiselnost enakovredna grehu. Nekega ledenega jutra se ustaljeni družinski ritem poruši ob tragični nesreči, za katero deklica še najbolj krivi sama sebe. Po njej seveda v družini ni nič več, kot je bilo, starši in otroci pa se na smrt ožjega družinskega člana odzovejo na različne načine. »Izjemno«, »vznemirljivo«, »sijajno«, »prelepo« so le nekateri od presežnikov, s katerimi so osrednji svetovni mediji pospremili osupljiv prvenec mlade avtorice, ki je fascinantna študija žalovanja, navdihnjena z njeno resnično izkušnjo ob izgubi brata.
Marieke Lucas Rijneveld (1991) je eno najopaznejših novih peres nizozemske književnosti. Njena pesniška zbirka, objavljena leta 2015, je bila ovenčana z nagrado C. Buddingha za najboljši pesniški prvenec, časopis de Volkskrant pa jo je označil za literarni preboj leta. Leta 2018 je pri ugledni nizozemski založbi Atlas Contact objavila svoj prvi roman Nelagodje večera, ki je bil prav tako nagrajen in je postal prava uspešnica. Za roman, ki z brutalno neposrednostjo in skozi nadrealistične podobe pripoveduje o posledicah družinske travme, deloma navdihnjene z avtobiografskim ozadjem in s smrtjo avtoričinega brata, je leta 2020 kot prva nizozemska avtorica prejela prestižno nagrado mednarodni booker.
ROMAN
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: 198 strani
ISBN: 978-961-284-753-1
Cena: 10,00 €
Prevod: Nives Vidrih
Knjiga je izšla v sklopu festivala
Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS
Intenzivno surov, nepozaben prvenec ... V knjigi najdemo drzno lepoto, za katero se zdi, da je kljub svoji sodobnosti postavljena v drugačno dobo samoumevnosti verskega prepričanja: neizmernost in skrivnost vesolja, ki sobivata ob klavstrofobični skupnosti kmetije, cerkve in šole. Z uporabo Jasinega vsakdanjega sveta kot metafore za osamljenost in strah je Rijneveld ustvarila nekaj izjemnega.
– Financial Times
“
Chimamanda Ngozi Adichie
Zapiski o žalovanju
Zapiski o žalovanju prinaša intimno in tragično izkušnjo smrti in bridkosti, ki v poetičnih izbruhih izrisuje zlom po smrti avtoričinega ljubljenega očeta, umrlega med svetovnim divjanjem pandemije COVID-19. Kot zgolj ena od milijonov žalujočih, ki so zaradi pandemije izgubili svoje ljubljene, Adichie v delu spregovori o rodbinski in širše kulturni razsežnosti žalosti, kot tudi o osamljenosti in jezi, ki jo neizogibno spremljata. V izčiščenem jeziku in s pretresljivimi podrobnostmi, iz katerih kljub tragiki občasno zaveje pridih toplega humorja, prepleta lastno soočenje z očetovo smrtjo s spomini na njegovo življenje. Roman je tankočutna zgodba o žalovanju, ki še posebej v aktualnem času ni le intimna zgodba posameznika, saj se v svoji izkušnji dotika bralcev po vsem svetu, ob tem pa opominja tudi na obdobje po prestanem žalovanju, ko prevlada moč spominjanja, ljubezen do bližnjih, nujnost spoznanja in neizmerno upanje v prihodnost.
Chimamanda Ngozi Adichie (1977) je odraščala v Nigeriji, trenutno živi v ZDA in je na svetovnem literarnem zemljevidu ena od najpomembnejših glasov afriške in svetovne literature. Med avtoričinimi dosedanjimi deli naj omenimo romane Purple Hibiscus (2003), Half of a Yellow Sun (2006) in Americanah (2013), zbirko kratkih zgodb The Thing Around Your Neck (2009) in esej We Should All Be Feminists (2014). Med zadnjimi deli pa so bili največ odziva svetovne bralske javnosti deležni Dear Ijeawele, or A Feminist Manifesto in Fifteen Suggestions (2017), Zikora (2020) in Notes on Grief (2021). Adichie je bila za svoje ustvarjanje večkrat nagrajena, redno pa je predlagana tudi za Nobelovo nagrado za literaturo. Njeno pisanje in predavanja po svetu doživljajo izjemen odmev, dele njenega govora na konferenci TEDx je denimo v svoji pesmi Flawless uporabila tudi pop ikona Beyoncé.
ESEJI
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Obseg: cca 236 strani
ISBN: 978-961-284-753-1
Predvidena cena: 10,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Prevod: Špela Vodopivec
Knjiga bo izšla v sklopu festivala
Literature sveta Fabula, ki ga
sofinancira JAK RS.
Knjiga izšla v sozaložništvu
z založbo UMco
Avtoričina prefinjeno odkrita kronika žalovanja v velikem zamahu artikulira grozljivo poudarjanje bridkosti, nemoči in izgube med pandemijo COVID-19. ... Intimna in bistvena osvetlitev tragičnega časa.
– Booklist
“