APRIL
Drago Jančar:
Ob nastanku sveta
ZVEZDNA BELETRINA
Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ
Carlo Collodi: Ostržek
Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi
Fran Milčinski: Butalci
Mira Mihelič: Pridi, mili moj Ariel
MAJ
Feri Lainšček: Murska saga (Ločil bom peno od valov; Muriša)
Gabriela Babnik:
Tišina, polna vetra
Nina Petek: Na pragu prebujenja: svetovi sanj v budizmu
Aleš Šteger:
Bogovi se nam smejijo
AVGUST
Alojz Ihan: (Ne)moč
Peter Božič: Ko oblasti sploh ni več
Petra Pogorevc: JOŽI
Lawrence Durrell:
Avignonski kvintet:
Monsieur, Livia, Constance,
Sebastian, Quinx
Gelč Jontes: Sreča na črepinjah
Feliks Plohl: Še grehi
OKTOBER
Alan Mikhail: Božja senca
Marcel Proust:
ISKANJE
IZGUBLJENEGA ČASA
V Swannovem svetu,
V senci cvetočih deklet
Svet Guermantskih,
Sodoma in Gomora,
Jetnica, Ubežnica,
Spet najdeni čas,
75 listov
NOVEMBER
Feri Lainšček:
Kurji pastir, druga knjiga
Katarina Marinčič:
Ženska s srebrnim očesom
Tomaž Brejc: Slovenska
umetnost v 20. stoletju I:
1880-1919
Stephen King: 22. november 1963
KLASIČNA BELETRINA
Stendhal:
Italijanske kronike
Herman Melville:
Moby Dick ali Kit
E. T. A. Hoffmann:
Hudičevi napoji
Življenje Lazarčka
s Tormesa
Jun’ichirō Tanizaki:
Kakor komu drago
Nagrajene knjige 2021
Knjižni program 2022 - poudarki
»Kako Jančarju uspe pričarati osebni in družbeni delirij, ustvariti vzdušje grožnje, groze iz navidez neškodljivih detajlov, priča o veliki umetniški sposobnosti.«
– Berliner Zeitung
ROMAN
Drago Jančar
Ob nastanku sveta
Ob nastanku sveta je pripoved o vstopanju v svet, o spoznavanju življenja, ki je za vsakogar edinstven in neponovljiv ciklus, pripoved, ki zastavlja otroško nedolžna in hkrati velika vprašanja o smislu in nevidni božji roki, ki skuša – kakor v Stari zavezi – stvari urejati, a se ji to ne posreči zmeraj.
Po Severnem siju ter zadnjem romanu In ljubezen tudi se avtor v svojem novem romanu znova vrne v Maribor. Tokrat smo v povojnem obdobju novega socialističnega reda, v delavskem predmestju, v času, ko ljudje še živijo v senci surovega vojnega časa, spominov in nezaceljenih ran, obenem pa iščejo poti v novo življenje. Medtem ko smo v prejšnjih romanih o tem mestu sledili usodam izmišljenih junakov, je tokrat protagonist avtor sam. Fragmenti iz njegovega otroštva preraščajo v upodobitve narave in ljudi, njihovih ljubezenskih strasti, človeških zablod, izdajstev, a tudi plemenitih dejanj in velikih odločitev. V romanu vznikajo starozavezne analogije, prizori iz knjig in filmov, zgodba potuje iz trde resničnosti v svet domišljije.
Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar (1948) je eden najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je delal kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 do nedavna je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici.
Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo, evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg, Herderjevo nagrado za književnost in nagrado Jeana Améryja za esejistiko; trikrat je dobil tudi Rožančevo nagrado. Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv »Državljan Evrope«. Je štirikratni dobitnik nagrade kresnik, in sicer za romane Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi, To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 264 strani
ISBN: 978-961-284-726-5
Predvidena cena: 29,00 €
Predvideni izid: april 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
ROMAN
Katarina Marinčič
Ženska s srebrnim očesom
Danijel, mož zgodnjih petdesetih let, se na poletno soboto s kolesom povzpne na prelaz. V domu, kjer prenočuje, mu uspe navezati – tako vsaj misli – pristen stik z domačini. Srečanje je takšno, kot so mu všeč: rad opazuje ljudi in razmišlja o njih, rad tudi poklepeta, a ves čas skrbno ohranja razdaljo, saj je kontemplativna samota zanj bistvo kolesarskih izletov. Naslednji dan, na nedeljsko popoldne, območje prelaza prizadene ujma. Junak je globoko prepričan, da je v trenutkih pred nevihto govoril s starejšo žensko. V neurju je žena izginila – domačini, ki jih zaskrbljeno sprašuje po njej, pa trdijo, da je ni nikoli bilo. Iskanje »gospe, ki izginja« potisne junaka v samoto, drugačno od njegove običajne sanjavosti: zahtevnejšo, globljo, skrivnostnejšo, bolj poniževalno in obenem bolj vzvišeno. Vprašanje, na čigave čute se lahko zanese, postane več kot le vprašanje o otipljivih stvareh.
Katarina Marinčič (1968) je pisateljica, literarna zgodovinarka in prevajalka. Njen pisateljski opus obsega romane Tereza, Rožni vrt, Prikrita harmonija (nagrada kresnik 2002) in Po njihovih besedah (nagrada kritiško sito 2015) ter zbirko novel O treh (nagrada Dnevnikova fabula 2007). Roman Prikrita harmonija je doslej izšel v nemškem jeziku, roman Po njihovih besedah v romunščini, zbirka O treh v makedonščini in francoščini. Kot avtorica spremnih besed je sodelovala pri številnih slovenskih izdajah francoskih klasikov. Iz francoščine je med drugim prevedla delo Paula Veyna Kako je naš svet postal krščanski in mladostno zbirko Marcela Prousta Radosti in dnevi.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 220 strani
ISBN: 978-961-284-906-1
Predvidena cena: 24,00 €
Predvideni izid: november 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
»Ne zdi se mi pomembno, da sem všeč vsem. Pomembno pa je, da lahko, če uporabim Balzacov izraz, bistroumni bralec, četudi z manj naklonjenosti, bere mojo knjigo in ji sledi.« – Katarina Marinčič v intervjuju za Poglede
ROMAN
Feri Lainšček
Kurji pastir
2. knjiga
Pisatelj Feri Lainšček je nadaljevanje romana Kurji pastir napovedal še pred izidom knjige, ki je nagovorila veliko bralcev in postala velika uspešnica. Svoje otroštvo namreč namerava tematizirati v več knjigah, oziroma v načrtovani trilogiji, ki jo je s parafrazo Kranjčevega romana naslovil Življenje mi je povedalo. Druga knjiga zajema iz avtorjevega otroštva v času od tretjega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Otrokovo življenje v tem času je zaznamovano z gradnjo nove hiše, v katero se namerava družina preseliti. Boj za novo hišo je povezan z veliko odrekanja, saj mora mama Tereza po denar na sezonsko delo v Avstrijo, medtem ko ima oče Pištek pravzaprav dve službi – ob delu na cesti se ukvarja še z gradbenimi deli na novi hiši. Otrok je tako prepuščen sam sebi, starše pa mu na nek način nadomeščata soseda, pri katerih preživi večino časa. Pisatelj tudi v drugem delu ohranja svoj poetični pripovedni slog, ki ga še nadgrajuje otrokovo doživljanje sveta v tako imenovani magični fazi odraščanja. Svet okoli sebe si razlaga drugače, kot se dogaja v resničnosti, kar ga pogosto pripelje v zagato, obenem pa ga vaščani zaradi tega obravnavajo kot posebneža. Kurji pastir, druga knjiga, je tako vsebinsko nadaljevanje prve knjige, obenem pa romaneskno zaokrožena in dovršena celota.
Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 200 strani
ISBN: 978-961-284-905-4
Predvidena cena: 24,00 €
Predvideni izid: november 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
ROMAN
Gabriela Babnik
Tišina, polna vetra
Jeanne Duval in Charles Baudelaire sta se srečala leta 1842. Njuno razmerje je trajalo približno dvajset let in v tem času so nastale nekatere najslavnejše pesmi iz zbirke Rože zla. James MacManus v knjigi Black Venus (Črna Venera) omenja, da so skoraj vsi Baudelairovi biografi obsodili Jeanne Duval, ker naj bi uničila velikega pesnika. Med drugim naj bi ga varala z njegovimi prijatelji, zapravljala njegov denar in mu dostavljala opij. Toda roman Tišina, polna vetra še zdaleč ni faktografsko navajanje dejstev, skrbno je namreč reflektiran tudi arhaični izvor rasizma in negrofobije. Jeanne Duval tako ne predstavlja več halucinantne seksualne moči, pač pa je pesnikov odnos do muze dekonstruiran: črnka, eden od najplodnejših virov pesnikovega umetniškega ustvarjanja, ni več mešanica ravnodušne, na vse pripravljene in pokorne ženske, ki spodbuja fantazmatske nagone francoskega moškega, ampak gre za pristno srečanje med likoma. Njuno razmerje, ki ob koncu doživi zanimiv preobrat, je predstavljeno kot igra moči. Raziskana je zgodovina časa, v katerem sta živela, vpliv fotografije na upodabljanje ženskega akta, balonarstvo, preobrazba Haussmannovega Pariza, status pesnika v urbanem okolju, zgodovina tišine, estetika kolonialne domišljije, predvsem pa spolne in razredne razlike med Baudelairom in Jeanne Duval.
Gabriela Babnik (1979) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter 2009 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Od leta 2002 se z ocenami in analizami literarnih del redno pojavlja v revijalni publicistiki. Za roman Koža iz bombaža (2007) je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za roman Sušna doba, ki je preveden v več kot deset jezikov, je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije, za svoje kritiško delo pa istega leta še Stritarjevo nagrado. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje, in piše radijske igre.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 448 strani
ISBN: 978-961-284-866-8
Predvidena cena: 27,00 €
Predvideni izid: maj 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
»Pisati je zaveza, ki mene običajno privede tudi v obsedenost.«
– Gabriela Babnik v intervjuju za Dnevnik
» S svojim krimičem si, torej, prizadevam za leposlovje, organizirano okoli malo manj klasičnega, ampak obljubim,
da mračnega whodunnit.«
– Ana Schnabl v intervjuju za Metropolitan
ROMAN
Ana Schnabl
Plima
Plima je psihološko-kriminalni roman. Ne. Plima je koncert s polomljenimi inštrumenti-ljudmi, odigran na odru slovenske obale. Z glavno protagonistko, v oblak marihuane zavito pisateljico Dunjo, ki jo preganjata bratova in očetova smrt. S Katarino, Dunjino otroško prijateljico, ki jo preganjajo življenjske okoliščine. S Kristijanom, ki je pod družbenimi pritiski izklesal svoje telo in se izklopil. Z Mirelo, ki se Michaela Jacksona v svojem natrpanem stanovanju oklepa iz izključno napačnih razlogov. Z Duško, ki, no, kot kaže, še ni čisto polomljena, saj je premlada, in Dražena, Dunjinega brata, edina ni nikoli poznala. Plima je dolga skladba o nasilju, porojenem iz človeških ambivalenc, omejitev, nezmožnosti in tudi – odločitev. Ni pa Plima samo žalostna skladba, niti ne hrupna, tudi njeni ritmi niso ritmi morale. Prevevajo jo tudi topli toni, zvoki morja, škržatov, jadranskega vetra in razdalj, znova premerjenih v bližine.
Ana Schnabl (1985) je nagrajena pisateljica. Leta 2017 je izšel njen kratkoprozni prvenec z naslovom Razvezani, tri leta kasneje pa njen romaneskni prvenec Mojstrovina. Razvezane lahko prebirajo nemško in srbsko govoreči bralci, Mojstrovina pa je doživela angleški, nemški in srbski prevod. Schnabl je tudi doktorska študentka filozofije. Roman Plima je njeno tretje knjižno delo. Živi v Kamniku z dvema psicama, mačkom in enim človekom.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 304 strani
ISBN: 978-961-284-851-4
Predvidena cena: 24,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
ROMAN
Irena Svetek
Beli volk
V Kočevskem rogu leži golo truplo mlade ženske, nekdo ji je prerezal vrat in jo odvrgel v zaraščenem pragozdu. Na obrazu ima masko v obliki volčje glave, ki ima namesto ust železne palice. Patolog Patrik Valbureto ugotovi, da je bila žrtev posiljena, na njeni rami opazi človeški ugriz. Tožilec Mio Aurelli mora ob pomoči ekipe ugotoviti, kdo je umorjena in kaj pomeni bela volčja maska. Poti vodijo v Belo krajino, kjer je Aurelli preživel poletje z bivšo ženo Violo, in v Kočevje, kjer je žrtev delala v Društvu za zaščito kočevskega volka. Aurelli spozna Peruna in Mokoš, starša umorjene ženske, ki skrivata veliko družinsko skrivnost, in ko v votlini sredi Kočevskega roga najdejo novo truplo, se zgodba o prepovedani ljubezni in grehih prednikov začne počasi sestavljati.
Beli volk je druga v vrsti psiholoških kriminalk Irene Svetek, okvir zgodbe pa je vpet v staroslovansko mitološko izročilo.
Irena Svetek (1975) je doktorirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za prvi roman Od blizu je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec in nominacijo za kresnika. Napisala je še romana Sedmi val (2011) in Zaspi, mala moja, zaspi (2014), zadnja leta pa se ukvarja predvsem s scenaristiko; napisala je scenarij za celovečerni film Skupaj, scenarije za nadaljevanke in nanizanke Mame, Več po oglasih, Ena žlahtna štorija, Česnovi … Leta 2021 je izdala Rdečo kapico, prvo v seriji psiholoških kriminalk. Roman je postal uspešnica, po kateri se bo snemala tudi televizijska serija. Beli volk je drugi roman iz serije in ga prav tako pričakujemo na malih zaslonih.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 344 strani
ISBN: 978-961-284-865-1
Predvidena cena: 27,00 €
Predvideni izid: maj 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
Čakaj malo … je rekel Aurelli in ponovno pogledal v masko, ki jo je tehnik ravno spravil v plastično vrečo. Vzel jo je v roko in jo nekoliko dvignil. Na kaj tole spominja?
Vsi so dvignili pogled. Naenkrat se je čez obraz Aleša Vidmarja spustilo spoznanje.
Če ni tole volčja glava ... – Iz knjige
»Všeč mi je širina njegovega razmišljanja, ki sodobnega človeka razpenja od intimnih strun do širokih družbenih in kulturnih horizontov.«
– Miran Možina
BIOGRAFIJA
Alojz Ihan
(Ne)moč
Bolezen covid-19 se iz Kitajske nenadoma razraste v pandemijo in nemočno človeštvo se sooči z najdražjim družbenim posegom v zgodovini, če izvzamemo svetovne vojne. Si je lahko kdo pred pojavom drobnega koronavirusa zamislil razlog za to, da cel svet nenadoma preneha potovati z letali in ladjami, da ugasnejo turizem, šport, prireditve, gostinstvo, zabave?
Pandemija, paradoksno, povzroči, da majhna skupina ljudi, mikrobiologov, epidemiologov, infektologov, ki pred tem niso imeli nikakršne odločevalske moči, naenkrat začne odločilno vplivati na družbene in gospodarske odločitve z deset- in stomilijardnimi posledicami. Ihanov roman govori o svetu ljudi, ki iz popolne družbene anonimnosti stopijo v ospredje in postanejo simbol neznanske moči. Novo tajkunstvo, nova mafija in novi načini korupcije se sopostavljajo s hvalnico nemoči in priznanjem (lastne) človeške šibkosti, s tem pa se ljudje med seboj prepoznajo kot tragični igralci iste drame. Drug v drugem ugledajo sebi podobno bitje, ki mu je nujno treba pomagati, če želimo, da se bo čudež, ki se je nekoč začel z učlovečenjem, nadaljeval še naprej, četudi šele po naši smrti.
Alojz Ihan (1961) je ugleden zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. Leto po diplomi na ljubljanski medicinski fakulteti je pričel delovati na Inštitutu za mikrobiologijo. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, pred tem je dve leti deloval na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi, po doktoratu pa raziskovalno gostoval v ZDA. Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik literarnih revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Aleph. Izdal je šest knjig poezije, tri romane, tri knjige esejev in dve poljudnoznanstveni knjigi. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 324 strani
ISBN: 978-961-284-732-6
Predvidena cena: 29,00 €
Predvideni izid: maj 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
NOVELE
Aleš Šteger
Bogovi se nam smejijo
Knjiga Bogovi se nam smejijo je knjiga o mitih. Pravzaprav o narobemitih. Miti o Evropi, Meduzi, Orfeju, Prometeju, Ikarju in Narcisu so postavljeni v povsem konkretno in aktualno sodobnost. V zgodbah, katerih medsebojne odmeve zaznavamo preko subtilnih povezav, srečamo moškega, ki se nekega dne odloči radikalno izstopiti iz spon civilizacije, prevprašujemo prave in krvave pomene trka kultur preko samomorilskih ljubimcev iz Heidelberga in Istanbula, se spustimo do prometejskih vprašanj, ki se odpirajo rudarju ob nenadejani nalogi odkopavanja zasutih množičnih grobišč, vse do razmisleka o tem, česa je sploh zmožna ljubezen ob zgodbi o varnostniku v arheološkem muzeju, ki zaradi volje, močnejše od njegovih čustev, pokonča svojo Evridiko. Čeprav smo naučeni o mitih razmišljati kot o zgodbah, iz katerih lahko črpamo modrost, se v knjigi izkaže, da nas miti – ko se prično njihovi notranji mehanizmi udejanjati v nas, posameznikih iz mesa in krvi – največkrat predvsem zavedejo in iz nas naredijo tragikomične junake usode, ki se jim bogovi kvečjemu posmehujejo.
Aleš Šteger (1973) je pesnik, pisatelj, urednik in pobudnik številnih knjižnih in kulturnih pobud. Z več kot šestdeset prevedenimi izvirnimi knjigami v več kot dvajset jezikov in številnimi uvrstitvami v mednarodne antologije je eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev. Je prejemnik slovenskih in mednarodnih nagrad, med njimi prestižne nagrade Horsta Bieneka (2016), ki jo za pesniški opus podeljuje Bavarska akademija lepih umetnosti, leta 2021 pa je prejel Pretnarjevo nagrado festivala Lirikonfest in nagrado Alfreda Kolleritscha mesta Gradec. Bogovi se nam smejijo je njegova peta knjiga proze.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 232 strani
ISBN: 978-961-284-863-7
Predvidena cena: 24,00 €
Predvideni izid: maj 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
»Aleš Šteger je prava stvar.«
– Ilya Kaminsky
»Feliks Plohl je v svojih 46 letih doživel toliko, kot marsikdo od nas ne bi v desetih življenjih.«
– Svet24.si
KRATKA PROZA
Feliks Plohl
Še grehi
Ko je Feliks Plohl pred dvema letoma objavil svoj knjižni prvenec Vsi moji grehi, je z njim požel nemalo bralskega in kritiškega odobravanja, celo navdušenja. Ob sočnih in necenzuriranih opisih ter mnogih duhovitih in samoironičnih dovtipih so se zadovoljno muzali zlasti tisti, ki med platnicami iščejo predvsem dobre zgodbe, ki so tako resnične, da delujejo že skoraj neverjetno. Seveda pa so se med njimi našli tudi tisti, ki avtorju kljub neizmerni odprtosti niso bili pripravljeni verjeti. (Upravičeno) so namreč podvomili že v naslovno formulacijo – novopečeni pisatelj naj vendar ne bi razkril prav vseh svojih grehov, kot »trdi« v naslovu. Da bodo prišli na račun tudi slednji, je tu še več Plohlovih grehov, čas, v katerem so se stvari zgodile, pa je tokrat še širše odmerjen, saj nekatere pripovedi segajo v čas njegovo otroštvo, najbolj sveža pa v čas neposredno pred prestajanjem kazni na Dobu. Nekateri pravijo, da ima skoraj vsak človek snov za eno knjigo, le redki pa za kaj več. No, Plohl je dokazal, da mu jo je po prvi ostalo še dovolj za vse naslednje. Najprej pa so tu Še grehi.
Feliks Plohl se je rodil leta 1973 v Bihaću (BiH), kjer je končal naravoslovno gimnazijo. Že zelo zgodaj je pri sebi odkril talent za pisanje. Ta se je verjetno razvil pod vplivom ogromnega števila knjig, ki jih je požiral že od prvega razreda, ko je prišel v stik s šolsko knjižnico. Sredi osnovne šole je imel napisane tri »nindža« romane, ki jih ni nikoli dokončal, nato pa se je posvetil znanstveni fantastiki. Po mamini smrti je že pri štirinajstih zaživel sam, saj je oče živel v Sloveniji. Močno ga je zaznamovala tudi vojna ob razpadu Jugoslavije. Na začetku leta 1994 je bil obsojen na osem let zapora, a v kaosu povojnega obdobja ostal na prostosti in se najprej preselil v Slovenijo, od koder se je po treh letih namenil v Kanado, nato pa je kar sedem let živel v Los Angelesu. Znova je začel pisati na Dobu, kjer je nazadnje odslužil zaporno kazen. Trenutno živi na Danskem.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 364 strani
ISBN: 978-961-284-873-6
Predvidena cena: 27,00 €
Predvideni izid: oktober 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
PESNIŠKA ANTOLOGIJA
Igor Saksida,
Masayah
H2SO4
Antologija H2SO4 s podnaslovom »Zbirka slovenske uporniške poezije s sodobnimi beati« je celostna umetnina. Kot knjiga prinaša izbor pesmi upora, ki je odmeval že v ljudskem slovstvu in puntarskih pesmih, tematiziran pa je tudi v pesmih Prešerna, Jenka, Levstika, Gregorčiča, v 20. stoletju pa Cankarja, Kosovela, Župančiča, Kajuha idr. Tema ni redka tudi v sodobnejši književnosti, na primer pri Krakarju, Minattiju, Zajcu, Šalamunu. Posebno vrednost zbirki, ki jo sestavlja 35 pesmi in 8 besedil s priloženega albuma, dajejo tematski premisleki štiriintridesetih sodobnikov, ki so s svojim delom na zelo različnih področjih tako ali drugače izstopili iz okvirja povprečnosti. Ti zapisi skušajo prikazati živo sporočilnost poezije od njenih začetkov do našega časa. Pa ne le to: antologija posega tudi v glasbo, saj sta raperja Masayah in Drill ustvarila izvirne glasbene interpretacije izbranih uporniških pesmi. Nič nenavadnega, saj je tudi rap glasba krik upora proti družbi, v kateri nenehno iščemo svobodo in človečnost.
Igor Saksida (1965) je literarni zgodovinar in predava na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru ter na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Raziskuje zgodovino in teorijo mladinske književnosti ter didaktiko književnosti. Sodeloval je pri nastajanju mnogih učbenikov, napisal je številne strokovne monografije, še posebej pa navdušuje otroke in pedagoge za kakovostno literaturo. Tega ne počne le na akademski in teoretski ravni, ampak slovensko književnost mladim približuje s križanjem literarne klasike in rapa – celo tako, da je sam postal raper. Sodeloval je z glasbenikom Rokom Terkajem, s katerim sta objavila monografijo Kla kla klasika. Zdaj odpira novo poglavje z mlado raperko Mio Puhar Rodin – Masayah.
Mia Puhar Rodin (2001) je mlada glasbenica iz Ankarana z umetniškim imenom Masayah – z njim je povezala besedi Masaji in Mesija. Ukvarja se s hip hop in akustično glasbo. Že pri šestnajstih je z Robertom Vatovcem nastopila kot kitaristka na Melodijah morja in sonca. Njeno nadarjenost so opazili tudi drugi glasbeniki, izolski reper Andrej Bučar – Drill pa je postal njen mentor. Masayah je avtorica več kot 40 odmevnih raperskih skladb, napisanih v slovenščini; so družbenokritične in se dotikajo mladostništva, neenakosti in diskriminacije ter zasvojenosti s tehnologijo.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 160 strani
ISBN: 978-961-284-862-0
Predvidena cena: 21,00 €
Predvideni izid: maj 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS.
»Knjiga H2SO4 je zbirka slovenske uporniške poezije od ljudske pesmi do izraznosti sodobnih pesnic in pesnikov.« – Igor Saksida
»Za literarno ustvarjanje se mi zdi ključno kontrapunktiranje intenzivnega dela in zavestnega odmika od pisanja.«
– Ana Svetel v Knjigi priznanj za AirBeletrino
POEZIJA
Druga pesniška zbirka Ane Svetel nadaljuje »poslanstvo« prve: med cinično samozadostnostjo ednine in ohlapno nedorečenostjo množine z besedami zarisuje svet odkrite bližine, občutljive za tančine razmerij. Njena pisava namreč raste iz spoznanja, da je zrcalni svet preveč predvidljiv, kalni svet prilagajanja na vse hujše pa premalo občutljiv in zato nič kaj zanimiv. Marmor je zbirka, ki prinaša izčiščeno poezijo, ranljivo in hkrati igrivo. Pesničin ton je izrazito mil, a ne na vsiljiv, lepodušniški način, sporočilo njenih pesmi pa premišljeno, natančno in predvsem – lucidno. Avtorica brezkompromisno razpira vprašanja, ki jih pred nas postavlja bivanje. Njena poezija je inteligentna, do neke mere celo intelektualna, a tudi polna zračnosti, nežnosti, sočutnosti – in zmeraj na svetli strani življenja. Abstrakcijam ne kljubuje z našpičeno družbenokritično ostjo, temveč se z njimi raje domiselno poigra, kot v ciklu predmetnih pesmi o geometrijskih likih. Verzi iz Marmorja zato kljub svoji ranljivosti ne podležejo malodušju. Prav nasprotno: iz neposrečene alegorije lahko ustvarijo čudovito metaforo. Iz opoteče ljubezni, na primer, tisto, ki se sreča kot osmica – pa čeprav le v oddaljenih bližinah. Pomembno pa je, da nikoli ne postane kot ričet, »nasitna in za vse,« temveč ostane nenehno iščoča in edinstvena. Kot dotiki marmornih kipov.
Ana Svetel (1990) je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. A ni le poklicana za znanost: uveljavila se je kot pesnica, avtorica kratkih zgodb, pripovedovalka in kolumnistka. Pesniška zbirka Lepo in prav je bila leta 2015 v ožjem izboru za najboljši prvenec, 2019 pa je objavila zbirko kratkih zgodb Dobra družba, ki je bila nominirana za nagrado novo mesto. Radio Slovenija je po motivih njene kratke proze posnel serijo radijskih iger Prevozi. Svoje pesmi, eseje in kolumne objavlja v revijah Literatura, Dialogi, Sodobnost, Outsider, Razpotja in AirBeletrina idr. Leta 2020 je bila na pesniški rezidenci v mreži Reading Balkans, njene pesmi in zgodbe so bile prevedene v angleščino, portugalščino, hrvaščino in bosanski jezik, uvrščene so tudi v tujejezični antologiji. Vključena je v mednarodno pesniško platformo Versopolis. Poleg literature se aktivno ukvarja tudi z glasbo.
Knjižna zbirka Beletrina
Obseg: cca 104 strani
ISBN: 978-961-284-850-7
Predvidena cena: 19,00 €
Predvideni izid: februar 2022
Knjiga bo izšla s finančno
podporo JAK RS
BIOGRAFIJA
Tone Vogrinec
Vsi me
kličejo Tona
Zapisal in sestavil Marko Radmilovič
Wikipedija ga v prvi vrsti(ci) predstavi kot strojnega tehnika, politika in smučarskega funkcionarja. Vendar je Tone Vogrinec seveda mnogo več in vse kaj drugega kot to – je Tona: ime, ki pove marsikaj že brez omembe priimka. Vseživljenjski športni delavec in zanesenjak, rokometaš, tenisač, smučarski tekmovalec, trener, direktor, menedžer, predvsem pa svetovljan, ki je v času svoje kariere in nadaljnjega službovanja v športu obredel skoraj ves svet in prijateljeval s tem in onim, ustvarjal velike zgodbe … A medtem včasih žal zanemaril zasebno življenje in zato zavozil manjše, še kako pomembne lastne intimne zgodbe. V osemdesetih veliki športni junak, ki je takrat še jugoslovansko smučanje od sodelovanja popeljal do zmagovanja in omogočil razvoj mnogim vrhunskim tekmovalcem in tekmovalkam v »slovenskem nacionalnem športu« … A žal v določeni meri tudi tragični junak, saj ga mnogi še vedno krivijo za prezgodnje slovo nekaterih naših največjih asov tega športa. V knjigi, ki bi se na račun mnogih pestrih zgodb in zanimivih anekdot do izida še kar debelila, če se ne bi bližala njegova osemdesetletnica, so gladko berljivo in slalomsko dinamično predstavljene vse življenjske preizkušnje tega legendarnega Slovenca. Seveda tudi tiste, ki se niso končale srečno, saj znamo prav zaradi njih še toliko bolj ceniti tiste, ki so se. Zlasti če lahko osrečijo tako rekoč ves narod, kot se je to dogajalo v mitičnem obdobju (jugo)slovenske smučarije.
Obseg: cca 420 strani
ISBN: 978-961-284-849-1
Predvidena cena: 29,00 €
Predvideni izid: februar 2022
»Eden najpomembnejših in obenem najvplivnejših ljudi v zgodovini slovenskega alpskega smučanja.«
– Ekipa
»V iskanju izgubljenega časa je, tako kot številna velika literarna dela, iskanje, katerega struktura spominja na simfonijo.« – William C. Carter, LIT HUB
POEZIJA
Marcel Proust
Iskanje izgubljenega časa
Prevedla Radojka Vrančič
V cikel Iskanje izgubljenega časa spada sedem romanov, v katerih spremljamo glavnega junaka Marcela, njegovo družino in socialni milje, v katerem se – včasih bolj, drugič manj spretno – giblje. Spoznavamo ga postopoma, iz prvoosebne pripovedi, za katero je značilen nehotni spomin. Primer slednjega je tista slavna magdalenica, pomočena v lipov čaj, ki Marcela popelje na počitnice v Combray.
Prej kot sledenje strnjeni naraciji je branje Proustovih romanov gurmansko doživetje, študij etimologije in umetnostne zgodovine, so obiski oper in izrisovanje družinskih dreves. Psihologizacija likov je izjemna. Osebe se skozi knjige starajo in spreminjajo glede na izkušnje in situacije, v katerih se znajdejo. Obenem se spreminja percepcija protagonista, saj opazi vedno več; laskanje prepozna kot hinavščino in prazno govoričenje, ljubosumje kot pogoj za ljubezen. Za razliko od začetne vznesenosti je proti koncu cikla čutiti nekaj grenkobe, povezane s temeljnim spoznanjem o osamljenosti in nadomestljivosti človeka. Uteha, ki nam jo pisec vztrajno ponuja pa ostane, in to je iskanje čutnih užitkov, hrepenenje po lepoti.
Marcel Proust (1871–1922) velja za velikana svetovne književnosti, naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja. Po mladostnih poskusih, med katere sodi v slovenščino prevedena zbirka Radosti in dnevi, je pri petintridesetih začel pisati Iskanje izgubljenega časa. Ta je nastajal do njegove smrti. Pariški saloni in obmorska letovišča so predstavljali Proustov resnični kot tudi literarni poligon. Pečat je pustil zlasti s podrobnimi opisi stvarnosti, pravzaprav evokacijami preteklih časov in prostorov, ki za posameznika niso ne zunanji in ne minljivi.
Knjižna zbirka Beletrina
Komplet osmih knjig:
Iskanje izgubljenega časa
7 knjig + knjiga
Petinsedemdeset listov
Cena kompleta: 199 €
Prednaročniška cena: 169 €
Predvideni izid: oktober 2022
Posamezne knjige:
V Swannovem svetu
Obseg: cca 800 strani
ISBN: 978-961-284-927-6
Predvidena cena: 34,00 €
V senci cvetočih deklet
Obseg: cca 828 strani
ISBN: 978-961-284-932-0
Predvidena cena: 34,00 €
Svet Guermantskih – 1. in 2. del
Obseg: cca 940 strani
ISBN: 978-961-284-929-0
Predvidena cena: 34,00 €
Sodoma in Gomora
Obseg: cca 880 strani
ISBN: 978-961-284-931-3
Predvidena cena: 34,00 €
Jetnica
Obseg: cca 676 strani
ISBN: 978-961-284-933-7
Predvidena cena: 31,00 €
Ubežnica
Obseg: cca 800 strani
ISBN: 978-961-284-928-3
Predvidena cena: 29,00 €
Spet najdeni čas
Obseg: cca 604 strani
ISBN: 978-961-284-930-6
Predvidena cena: 31,00 €
Petinsedemdeset listov
Obseg: cca 160 strani
ISBN: 978-961-284-934-4
Predvidena cena: 24,00 €
POEZIJA
Marcel Proust
Petinsedem-
deset listov
Prevod in spremna beseda Katarina Marinčič
Petinsedemdeset rokopisnih listov, ki so v arhiv francoske narodne knjižnice prišli po smrti znamenitega raziskovalca Proustovega opusa Bernarda de Falloisa leta 2018, so ljubitelji in poznavalci Prousta ob knjižni izdaji (Gallimard, 2021) pozdravili kot veliko, temeljno odkritje.
Arhivskih odkritij, povezanih s Proustom, je bilo v zadnjih letih kar nekaj. Leta 2017 se je tako pojavil edini doslej znan filmski posnetek pisatelja, natančneje posnetek aristokratske poroke, ki se je je, v zelo stranski vlogi, udeležil tudi mladi Marcel. Leta 2019 so izšle mladostne novele, ki jih je Proust, najverjetneje iz moralnih ozirov, izločil iz rokopisa svoje prve knjige Radosti in dnevi. A Petinsedemdeset listov je vendarle odkritje drugačne vrste. Za razliko od izkopanin, ki nas vračajo v čas, ko je Proust osupljivo malo obetal, nas petinsedemdeset listov papirja, popisanih leta 1908, postavi v trenutke, ko se je začenjal Proustov čudež, preobrazba diletanta v velikega romanopisca. Kar imamo pred seboj, so zelo očitno prvi osnutki cikla Iskanje izgubljenega časa. Magdalenic na teh straneh ne bomo našli, začutili pa bomo Proustovo naraščajoče zavedanje o moči spomina, ki bo zanj postal temeljni, vseobsegajoči navdih. In še nekaj: zaslutili bomo, da je bilo žarenje Benetk najbrž enako pomembno kot lipov čaj.
Knjižna zbirka Beletrina
Petinsedemdeset listov
Obseg: cca 160 strani
ISBN: 978-961-284-934-4
Predvidena cena: 24,00 €